Luk 2 | SloKJV | STEP | § In pripetilo se je v tistih dneh, da je od cesarja Avgusta izšel odlok, naj se obdavči ves svet.

Luke 2

2. Poglavje

1 § In pripetilo se je v tistih dneh, da je od cesarja Avgusta izšel odlok, naj se obdavči ^{▼▼obdavči: ali, registrira.} ves svet. 2 § (In to obdavčenje je bilo prvič narejeno, ko je bil Kvirinij voditelj Sirije.) 3 § In vsi so odšli, da bi se obdavčili, ^{▼▼obdavčili: ali, registrirali.} vsakdo v svoje lastno mesto. 4 In tudi Jožef je odšel iz Galileje, iz ^c mesta Nazaret, gor v Judejo, v Davidovo mesto, ki se imenuje Betlehem, (ker je bil iz Davidove hiše in rodovine) 5 § da bi bil obdavčen ^{▼▼obdavčen: ali, registriran.} z Marijo, svojo zaročeno ženo, ki je bila noseča. 6 In bilo je tako, medtem ko sta bila tam, da so se ji dovršili dnevi, ko naj bi rodila. 7 In rodila je svojega prvorojenega sina ter ga zavila v plenice in ga položila v jasli, kajti v gostišču zanje ni bilo prostora. 8 In v isti deželi so bili pastirji, ki so se zadrževali na polju in so ponoči stražili ^{▼▼stražili: ali, imeli nočne straže.} nad svojim tropom. 9 In glej, Gospodov angel je prišel nadnje in Gospodova slava je zasijala naokoli njih in bili so boleče prestrašeni. 10 Angel pa jim je rekel: „Ne bojte se, kajti glejte, prinašam vam dobre novice o veliki radosti, ki bo za vse ljudi. 11 Kajti ta dan se vam je v Davidovem mestu rodil Odrešenik, ki je Kristus Gospod. 12 In to vam bo znamenje: ‚Našli boste dojenčka, zavitega v plenice, ležečega v jaslih.‘“ 13 In nenadoma je bila pri angelu množica nebeške vojske, ki je slavila Boga in govorila: 14 § „Slava Bogu na višavah in na zemlji mir, dobro voljo napram ljudem.“ 15 In pripetilo se je, ko so angeli odšli proč od njih v nebesa, da so pastirji ^{▼▼pastirji: gr. možje pastirji.} drug drugemu rekli: „Pojdimo sedaj celó v Betlehem in poglejmo to reč, ki se je pripetila, katero nam je dal spoznati Gospod.“ 16 Prišli so v naglici ter našli Marijo in Jožefa ter dojenčka ležečega v jaslih. 17 In ko so to videli, so povsod razglasili govor, ki jim je bil povedan glede tega otroka. 18 In vsi, ki so to slišali, so se čudili ob teh besedah, ki so jim jih povedali pastirji. 19 Toda Marija je vse te besede ohranila in jih preudarjala v svojem srcu. 20 In pastirji so se vrnili, slavili in hvalili Boga za vse stvari, ki so jih slišali in videli, tako, kakor jim je bilo povedano. 21 In ko ^{▼▼[Četrto leto pred začetkom označevanja let z ‚leta Gospodovega.‘]
,} ^h je bilo dovršenih osem dni za otrokovo obrezovanje, je bilo njegovo ime imenovano ⁱ JEZUS, tako, kakor je bil poimenovan po angelu, preden je bil spočet v maternici. 22 In ko so se dovršili dnevi njenega očiščevanja, glede na Mojzesovo postavo, so ga prinesli v Jeruzalem, da ga darujejo Gospodu, 23 (kakor je pisano v Gospodovi postavi: ^j ‚Vsak moški, ki odpre maternico, bo imenovan svet Gospodu;‘) 24 in da darujejo žrtvovanje glede na ^k to, kar je rečeno v Gospodovi postavi: ‚Par grlic ali dva mlada goloba.‘ 25 In glej, v Jeruzalemu je bil mož, katerega ime je bilo Simeon; in isti mož je bil pravičen ter predan, [in je] pričakoval Izraelovo tolažbo in Sveti Duh je bil nad njim. 26 In po Svetem Duhu mu je bilo razodeto, da naj ne bi videl smrti, dokler ne bo videl Gospodovega Kristusa. 27 In po Duhu je prišel v tempelj, in ko so starši prinesli otroka Jezusa, da bi zanj storili po običaju postave, 28 ga je nató vzel v svoje naročje in blagoslovil Boga ter rekel: 29 „Gospod, sedaj odpuščaš svojega služabnika umreti v miru, glede na svojo besedo, 30 kajti moje oči so videle tvojo rešitev duš, 31 ki si jo pripravil pred obličjem vseh ljudi; 32 svetlobo, da razsvetli pogane in slavo tvojega ljudstva Izraela.“ 33 § In Jožef in njegova mati sta se čudila ob vseh teh besedah, ki so se govorile o njem. 34 In Simeon jih je blagoslovil in rekel Mariji, njegovi materi: „Glej, ta otrok je v Izraelu postavljen za ^l padec in ponovno vstajenje mnogih in za znamenje, ki se mu bo ugovarjalo, 35 (da, meč bo presunil tudi tvojo lastno dušo), da se bodo lahko razodele misli mnogih src.“ 36 In tam je bila neka Ana, prerokinja, Fanuélova hči, iz Aserjevega rodu. Bila je visoke starosti in od svojega devištva je sedem let preživela s soprogom 37 in bila je vdova, stara okoli štiriinosemdeset let, ki ni odhajala iz templja, temveč je noč in dan s posti in molitvami služila Bogu. 38 In ko je vstopila, je tisto uro na isti način dala zahvalo Gospodu in o njem spregovorila vsem, ki so v Jeruzalemu ^{▼▼Jeruzalemu: ali, Izraelu.} pričakovali odkupitev. 39 In ko so opravili vse stvari, glede na Gospodovo postavo, so se vrnili v Galilejo, v svoje lastno mesto Nazaret. 40 § In otrok je rasel in se krepil v duhu, napolnjen z modrostjo in Božja milost je bila nad njim. 41 Njegovi starši so torej ob prazniku pashe ⁿ vsako leto hodili v Jeruzalem. 42 In ko ^{▼▼[Leta Gospodovega 8.]} je bil star dvanajst let, so po praznični navadi odšli gor v Jeruzalem. 43 § In ko so dovršili dneve, medtem ko so se vračali, je otrok Jezus ostal zadaj v Jeruzalemu; Jožef in njegova mati pa nista nič vedela o tem. 44 Toda onadva, ker sta mislila, da je v skupini, sta šla pot enega dne in ga iskala med svojo žlahto in znanci. 45 In ko ga nista našla, sta se, iščoč ga, ponovno obrnila v Jeruzalem. 46 In pripetilo se je, da sta ga po treh dneh našla v templju, sedečega v sredi med učenimi možmi in jih je tako poslušal kakor jim zastavljal vprašanja. 47 In vsi, ki so ga slišali, so bili osupli nad njegovim razumevanjem in odgovori. 48 In ko sta ga zagledala, sta bila osupla in njegova mati mu je rekla: „Sin, zakaj si nama tako storil? Glej, tvoj oče in jaz sva te zaskrbljeno iskala.“ 49 Rekel jima je: „Kako to, da sta me iskala? Mar nista vedela, da moram biti pri opravilu svojega Očeta?“ 50 Onadva pa nista razumela besed, ki jima jih je govoril. 51 In z njima je odšel dol in prišel v Nazaret ter jima bil pokoren, toda njegova mati je vse te besede ohranila v svojem srcu. 52 Jezus pa je rasel v modrosti in postavi ^{▼▼postavi: ali, starosti.} in naklonjenosti pri Bogu in ljudeh.